Ko se je pred petimi desetletji, 18. maja 1972, zbral ustanovni občni zbor novomeškega kolesarskega društva, si verjetno nihče od prisotnih ni predstavljal daljnosežnosti in pomembnosti tega dogodka. Na uvodnem občnem zboru so bili med drugim prisotni člani iniciativnega odbora, Občinske zveze za telesno kulturo Novo mesto in predstavnik Kolesarske zveze Slovenije, ki so se zbrali z željo in vizijo ustanoviti kolesarsko društvo in vanj privabiti čim več kolesarskih navdušencev, obenem pa širiti kolesarsko miselnost v smislu popularizacije in rekreativnega športnega udejstvovanja.

Člani iniciativnega odbora so najprej sprejeli odločitev o imenu društva, ki je bilo od tega dne dalje poimenovano Kolesarsko društvo Novo mesto, izvolili so upravni odbor v zasedbi Brane Ralijan (predsednik), Adolf Mavrovič (podpredsednik), Jože Majes (tajnik), Anton Križan (blagajnik), Albert Lah (propagandist), Janez Kump (tehnični vodja) in Damjan Damjanovič (član). Za predsednika nadzornega odbora so imenovali Roberta Romiha, za člana pa Milana Mrvarja in Igorja Laha.

Že zapisnik s prve seje Upravnega odbora Kolesarskega društva Novo mesto iz leta 1972 je pričal o strokovnem in profesionalnem pristopu k aktivnostim novoustanovljenega kolesarskega društva.

Definirane so bile tudi osnovne usmeritve dela društva, ki so bile poleg ureditve društvene organizacije in prostorov še pridobivanje finančnih sredstev ter organizacija množično-rekreativnih kolesarskih prireditev in tekmovanj.

Vse naštete vsebine oziroma usmeritve veljajo do današnjih dni, kar pomeni, da so bili čvrsti in kakovostni temelji, na katerih klub sloni še danes, položeni že pred petimi desetletji in da klub, ki je skozi leta sicer nadgrajeval svoje poslanstvo, ves čas zvesto sledi poti, ki so jo tlakovali takratni vizionarski kolesarski navdušenci. Zato velja na tem mestu izraziti poklon vsem posameznikom, ki so imeli v sebi željo, vizijo in voljo kolesarstvo postaviti na zemljevid dolenjskega športa, vsem podpornikom in sponzorjem pa gre zahvala, da so v društvu oz. klubu videli potencial in mu s podporo skozi leta in desetletja dajali veter v hrbet, da je zmogel ne le obstati, pač pa kakovostno delovati, razvijati kolesarsko miselnost in vzgajati zmagovalce.

Kolesarsko društvo Novo mesto je bilo ustanovljeno na pobudo Jožeta Majesa, ki je postal tudi tajnik društva in prvi trener kolesarjev. Ustanovni odbor je izvolil Braneta Ralijana za prvega predsednika društva, ki je skupaj z ostalimi člani upravnega odbora postavil čvrste temelje, na katerih klub deluje še danes. Leta 1972 je Kolesarsko društvo Novo mesto delovalo v zasedbi: Jože Majes, Milan Pureber, Zdenko Antončič, Franc Zrimšek, Ivan Turk, Janja Kump, Branko Ralijan (na fotografiji spodaj od leve proti desni); Andrej Udovč, ?, Damjan Damjanovič, Miran Štih, Franc Antončič, Janez Kump, Stane Fink (zgoraj od leve proti desni).

Kolesarsko društvo Novo mesto je z veliko vnemo pričelo delovati in že v letu ustanovitve organiziralo prve dirke. Tako sta bili med drugim že v prvem letu delovanja organizirani Dirka od Gotne vasi do Novega mesta in dirka Po dolini Krke. Leto pozneje je bila organizirana tudi dirka Okoli Grma. Na fotografiji je Franc Zrimšek, ki je leta 1978 osvojil dirko Okoli Grma.

“Vsa zgodba se je začela leta 1972 in moram reči, da sem odločitev o tem, da vstopim v kolesarski svet, sprejel nenačrtovano, bolj za zabavo in izziv. Na mojo odločitev sta takrat vplivala predvsem soseda, brata Franc in Zdenko Antončič, ki sta prišla k meni in rekla: »Gremo, Feri, na kolo.« In tako je nastala ekipa kolesarjev iz Žabje in Gotne vasi. Staršem smo pobrali vsa kolesa in sestavili ekipo kategorije »turisti« (brez prestav). Že na prvi dirki Gotna vas–Novo mesto sem dosegel 1. mesto, kar mi je dalo velik zagon za naprej, saj sem videl, da se lahko primerjam z ostalimi oziroma jih lahko celo premagam. Prvo leto smo bili kot ekipa uspešni tudi na državnem prvenstvu Jugoslavije, a seveda brez podpore in pomoči vodstva kluba ne bi šlo. Jože Majes je bil »tehnični motor« kluba, Brane Ralijan predsednik, ki je z dobro voljo in požrtvovalnostjo vodil klub, seveda ob predanem delu tudi ostalih klubskih delavcev. V letih 1975–1978 smo bili vedno bolj uspešni, klub pa je zaradi dobrih rezultatov postajal vedno bolj prepoznaven doma in po Evropi. Spominjam se začetnih uspehov, na primer doseženega 5. mesta na svetovnem prvenstvu v ekipni vožnji, kjer sem bil član jugoslovanske ekipe, veselil sem se tudi uspehov mojih kolesarskih kolegov, na primer, ko sta Božo Mijajlovič in Srečko Vehar zmagala vsak v svoji kategoriji na državnem prvenstvu v Novem Sadu – Božo med starejšimi mladinci, Srečko med mlajšimi. Pa še veliko drugih odmevnih rezultatov je bilo. Na veliko dirkah smo zmagali ali pa bili v ospredju. Tako smo v dobrih treh začetnih letih težkega dela in garanja ustvarili rezultat, ki si ga marsikdo želi še danes. Ponosen sem na to, da je vsa naša družina del tega pogona, in želim si, da se ta zgodba nikoli ne konča."

Franc Zrimšek

V letu 1974 je Kolesarsko društvo Novo mesto pristopilo k organizaciji kolesarske rekreacije TRIM pod sloganom Vsi na kolo za zdravo telo, s katerim so posameznike vabili k aktivnemu življenjskemu slogu. Akcije TRIM, ki so obsegale različne športne discipline (nogomet, košarka, namizni tenis, odbojka, kolesarstvo, plavanje, tek, hoja v hribe, smučanje), so se vrstile po vsej Sloveniji. Posamezniki so morali biti aktivni vsaj trikrat tedensko v obdobju enega leta, nagrajeni pa so bili s trimsko značko. Organizirane so bile tudi t. i. trimske igre, ki so postale izjemno priljubljene med širšo populacijo in leta 1975 dosegle zavidljiv uspeh tako z vidika udeležbe kot prepoznavnosti. Na fotografiji je primer trimske značke s še danes prepoznavno maskoto, poimenovano »Trimček«.

Povzeto po diplomski nalogi Luke Blažića, 2016: Uporaba trim otokov v povezavi s trim stezami kot urbani fitnes.

V tretjem letu delovanja društva je med člani izstopal predvsem Branko Dular, ki je leta 1975 z naslovom prvaka SR Slovenije, s tretjim mestom na prvenstvu SFRJ ter prvim mestom na cestnem prvenstvu SFRJ v kategoriji turistov pripomogel k večji prepoznavnosti in ugledu društva. Na fotografiji je Branko Dular s pokalom in vencem ob osvojitvi naslova državnega prvaka.

KD Novoteks je v letu 1978 organiziralo kolesarsko dirko v spomin na Milana Novaka, tragično preminulega kolesarja, ki je leto poprej izgubil življenje v prometni nesreči. Dirka se je sprva imenovala Memorial Milana Novaka, kasneje pa se je preimenovala v Veliko nagrado Krke. O organizaciji dirke v spomin na Milana Novaka govori tudi članek, ki je bil objavljen v biltenu Kolesarskega društva Novoteks Novo mesto v letu 1980, na fotografiji pa je ujet trenutek iz ciljnega šprinta v Novem mestu leta 1989, kjer je slavil Sandi Papež, drugo mesto pa si je priboril Branko Novak.

KD Novoteks Novo mesto je v letu 1980 aktivno pristopilo k popularizaciji kolesarstva in v ta namen organiziralo kolesarski maraton Po partizanski magistrali, ki je z leti prešel v rekreativni maraton Po dolini Krke. Več o organizaciji prvega rekreativnega maratona je zapisano v članku biltena KD Novoteks Novo mesto iz leta 1980 z naslovom Kolesarski maraton »Po partizanski magistrali«.

Zmaga ekipe novomeškega kolesarskega društva, ki so jo sestavljali Franc Zrimšek, Božo Mijajlovič, Stane Fink in Zdenko Antončič. Septembra 1973 so že postali mladinski ekipni državni prvaki v Tuzli, med posamezniki pa je z odličnim drugim mestom nase opozoril Franc Zrimšek. Ta dosežka sta bila za mlado ekipo nedvomno izredno pomembna, saj so dobili potrditev o svojem talentu in dobro opravljenem delu, obenem pa sta rezultata že nakazovala prihodnje uspehe.

Mladinci iz Novega mesta so bili v letu 1976 že redni člani mladinske reprezentance Jugoslavije. Na ekipnem svetovnem prvenstvu za mladince v Belgiji je bila tudi jugoslovanska reprezentanca, katere kapetan je bil Franc Zrimšek. Dirko je jugoslovanska ekipa zaključila kot peta na svetu, kar je bil odličen dosežek in dokaz, da se lahko tudi naši kolesarji kosajo z najboljšimi na svetu.

V petem letu delovanja društva so Novomeščani v postavi Ivan Turk, Franc Zrimšek in Stane Mijajlovič ponovno dokazali svojo odlično pripravljenost ter pustili pečat v slovenskem kolesarstvu. Postali so ekipni državni prvaki.

Prva ekipa kolesarskega kluba v značilnih modro-rdečih dresih.