Ekipa Kolesarskega kluba Adria Mobil iz leta 2007.

---

“Moji začetki s Kolesarskim klubom Adria Mobil, takrat še pod imenom Kolesarski klub Krka, segajo v leto 1993. Kot enajstletnik sem poln pričakovanj in ambicij pričel s treniranjem kolesarstva. Od kategorije pionirčkov, dečkov, mladincev, nato starejših mladincev do članov sem občutil razvoj kluba. V vsej tej moji kolesarski dobi je bil klub iz leta v leto uspešnejši. Ambicije kluba so bile na višjem nivoju in tega smo tudi dosegali. Dirkali smo z največjimi imeni v kolesarskem svetu. Samo kolesarstvo in posledično v veliki meri tudi Kolesarski klub Adria Mobil sta me naučila znati zmagovati in tudi pobrati se po porazih. Naučila sta me reda, discipline, vztrajnosti, delovnih navad, optimizma, delati v skupini, se prilagoditi in biti korekten. Klub je zelo uspešno vpet v veliko organizacij različnih dirk. Še posebno je treba izpostaviti dirko Po Sloveniji, ki je iz leta v leto organizirana na višjem nivoju. Letos sem prvič tudi sam sodeloval na njej kot voznik glavnega komisarja dirke. Tako občutiti dirko je nekaj popolnoma drugega kot v času, ko sem na njej sodeloval kot kolesar. V Kolesarskem klubu Adria Mobil sem se vedno dobro počutil, klub mi je bil drugi dom. Še vedno rad navijam za njihove kolesarje in se z njimi veselim vsakega dobrega rezultata. Leto 2022 je za kolesarski klub jubilejno. Ob 50-letnici njegovega delovanja verjamem, da bo uspešen še naprej, tako doma kot v tujini.”

Tomaž Nose

---

---

“Na polstoletni poti se je klub soočal z mnogimi ovirami, vzponi in padci, a pozitivne energije in volje po novih športnih in organizacijskih uspehih ni nikoli zmanjkalo. Trdo delo, vztrajnost, pogum, pripadnost, učenje na napakah in požrtvovalnost so ključne lastnosti, ki delajo kolesarski šport tako zanimiv in neizmerno privlačen. Zavedanje, da s takim pristopom napredek in zadovoljstvo ne izostaneta, nas žene naprej, ne zgolj na športnem, temveč tudi na poslovnem in osebnem področju. Pozitivne vrednote kluba, pridobljene na tej čudoviti poti, četudi včasih strmi in na videz neprehodni, so najboljše zagotovilo nadaljnjega uspešnega delovanja. Želim in upam, da novih izzivov ne bo nikoli zmanjkalo.”

Robert Skobe

---

---

“Ko sem leta 1985 kot mladenič gledal zmago Sandija Papeža na balkanskem prvenstvu, si nisem predstavljal, da bo kolesarstvo del mene in moje družine skozi celo življenje. Lahko rečem, da sem šel skozi vso šolo kolesarstva – od tekmovalca v najnižjih kategorijah do profesionalca, trenerja in menedžerja ene največjih ekip v kolesarstvu. Najpomembnejša stvar pa je, da sem za šport in kolesarstvo navdušil svojega sina, ki nadaljuje družinsko tradicijo. V tem času sem imel možnost sodelovati z izvrstnimi ljudmi v Kolesarskem klubu Krka in kasneje v Kolesarskem klubu Adria Mobil. Skupaj z Bogdanom Finkom sva od leta 2004 gradila izjemno zgodbo s Tomažem, Juretom, Janijem in ostalimi mladimi fanti. Dokazali smo, da lahko imamo tudi v Sloveniji in Novem mestu izvrstne profesionalne kolesarje in predvsem krasne ljudi, ki svoje znanje vračajo nazaj v razvoj mladih. Predvsem pa me navdušujejo vsi ti mladi kolesarji, ki so predani kolesarskemu športu v Kolesarskem klubu Adria Mobil.”

Milan Eržen

---

---

“Moje sodelovanje s Kolesarskim klubom Adria Mobil se je začelo leta 1991 na občinskem prvenstvu pred Osnovno šolo Bršljin, kjer sem osvojil takrat odlično 2. mesto. V dolgoletni karieri sem doživel veliko lepih in težkih trenutkov. Z veseljem pa se spominjam prav vseh, predvsem pa vseh treningov, dirk in skupnih doživetij. Po dolgih letih pridobivanja izkušenj si v prihodnosti močno želim te deliti z mladimi.”

Jure Zrimšek

---

---

“Moja kolesarska pot se je začela leta 2001 v Kolesarskem klubu Adria Mobil. Takrat je vodenje kluba prevzel Bogdan Fink, zbral je izjemen kader, ki nam je omogočil odlične pogoje za treninge in dirke. Takrat je redkokdo verjel v moj potencial, a Milan Eržen in Bogdan Fink sta verjela, da lahko posežemo zelo visoko v svetovnem kolesarstvu. Ko sem postal svetovni prvak do 23 let v vožnji na čas, je bil ves trud poplačan. Najboljši slovenski kolesarski klub je postal prepoznaven tudi v svetu. Na leta v Novem mestu imam lepe spomine, predvsem zaradi predanosti, organiziranosti in pristopa do razvoja kolesarja in kolesarstva, tako poklicnega kot rekreativnega. Ob petdesetletnici delovanja kluba iskreno čestitam vsem, ki so to omogočili in se trudili ter vztrajali, da lahko letos praznujemo tako pomemben dogodek.”

Jani Brajkovič

---

---

“Kolo. Dve kolesi. Sedež, krmilo, gonilki, menjalnik, zavore. Pritisk na pedala, hitrost, ciljna črta. Zmaga. To je kolesarstvo, ki te zasvoji in potegne vase. Šahovska igra in gladiatorstvo. Nudi strast, trpljenje, solze sreče in solze razočaranja. Zahteva skromnost, potrpežljivost, zbranost in inteligentnost v mrazu in vročini. Pri prvem in zadnjem in tistem, ki sploh ne pride do cilja. Išče se moč in spretnost na kolesu, drznost, nesramnost in »fair play«. Trpljenje porine na dan pozitivne in negativne občutke in reakcije. Potrebno je mnogo odrekanja za svoj cilj in največkrat za cilj sotekmovalcev in ekipe. Cilj je biti najboljši. Danes. Jutri je nov dan in potrebno bo novo dokazovanje. Žarometi slave svetijo samo v zmagovalca. Tekmovalno kolesarstvo je način življenja. Potrebna je težnja k neskončnemu napredovanju, kljub fizičnim in čustvenim padcem in poškodbam. Dan ima 24 ur. Kolesar, od tebe je odvisno, ali boš teh 24 ur izkoristil ali jih boš samo preživel. Izkoristi dan. Ne obupaj. Bodi jutri boljši. Na tej poti le redki vrhunsko uspejo. Večina se izgubi v povprečju. Kljub vsemu pa so vsi zmagovalci, ki poskušajo in se trudijo premakniti svoje meje na višji nivo.
50 let kolesarstva v Novem mestu. Prvih 10 let sem »manjkal«. Zadnjih 40 let pa sem doživljal in spremljal razvoj kolesarskega kluba v Novem mestu pod različnimi imeni. Skoraj 20 let kot tekmovalec v vseh kategorijah, 10 let kot tihi opazovalec, zadnjih 10 let pa kot oče, pomočnik trenerja in svetovalec mladim kolesarjem, mehanik na treningih in dirkah. Mnogokrat kot postavljavec ograj in transparentov na dirkah na vseh nivojih. Strast in pripadnost za vse življenje.”

Bogdan Ravbar

---

---

“Z velikim veseljem se ozrem na leta, preživeta z novomeškimi kolesarji. Pridružil sem se jim v letu 1982 oziroma v 10. letu že tedaj uspešnega delovanja. Z delom društva sem bil povezan vse do leta 2003. Od leta 1983 do 2003 sem bil član upravnega odbora ter v letih 1990–1999 dva mandata društvu tudi predsedoval. Predvsem obdobje predsedovanja je bilo izredno pestro, zanimivo in polno takih in drugačnih izzivov. Vojna za Slovenijo v letu 1991 je za kratek čas zmotila naše delo, spremenila urnike tekmovanj, okrnila konkurenco na dirkah. Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije in njeno mednarodno priznanje pa sta našemu delu dala še dodatni zagon, podkrepljen z narodnim ponosom. Aktivno smo pristopili k akciji za vključitev Kolesarske zveze Slovenije v Mednarodno kolesarsko zvezo (UCI). Naše članstvo v UCI-ju je bilo potrjeno na Kongresu UCI v Orlandu na Floridi koncem novembra 1992, ko je bil potrjen tudi mednarodni koledar cestnih dirk v letu 1993, ki je za Slovenijo predvidel kar pet mednarodnih klubskih dirk (tudi Veliko nagrado Krke) in prvo dirko Po Sloveniji. Delegacijo na Kongresu UCI v Orlandu sva poleg priznanega kolesarskega delavca iz Trsta, Radivoja Pečarja, sestavljala še Novomeščana, inž. Tone Zupanc in jaz. Za cilj smo si zastavili, da na predhodnih usklajevanjih v predlog mednarodnega koledarja za leto 1993 vnesemo šest slovenskih dirk, in ta cilj smo v celoti izpolnili.
Od pomembnejših dogodkov iz obdobja mojega predsedovanja je tu še uspešna kandidatura za mladinsko svetovno prvenstvo v kolesarstvu v Novem mestu leta 1996, izvedba katerega je potekala v organizaciji v ta namen ustanovljenega društva Cyclotour.
Vsekakor je za uspešno nadaljnje delo in stalni stik s svetovnim vrhom bila pomembna tudi registracija profesionalnega moštva TT2 Krka - Telekom že za sezono 1997. Spomladi 1999 je krmilo društva prevzel inž. Franci Berlan, sam pa sem kot član upravnega odbora sodeloval predvsem pri organizaciji prireditev do leta 2003. Zaključil bi z mislijo, da sem, ko spremljam vrhunske rezultate sedanje generacije tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju, vesel in ponosen, da sem bil v preteklosti del ekipe, ki je dodajala kamenčke v mozaik tudi današnjih uspehov.”

Jože Peterlin

---