Drugo desetletje klubskega obstoja prinese razcvet na vseh področjih delovanja, njegovi člani pa v tekmovalnem smislu ponesejo klubsko ime preko meja Slovenije in takratne Jugoslavije v Evropo in svet. To obdobje so med drugim močno zaznamovali Sandi Papež, Bogdan Fink, Srečko Glivar, Jože Smole in Jure Robič in Kamen Stančev. Tekmovalci, ki so s svojim talentom in zagnanostjo dosegali izjemne rezultate, ki jih pomnimo do današnjih dni.

Ob vseh omenjenih uspehih pa so se v društvu obenem zavedali, da za dolgoročni obstoj in uspeh društva potrebujejo čim več ozaveščenih posameznikov in mladih kolesarjev, zato so poleg rekreativnih maratonov in kolesarskih prireditev organizirali tudi prireditve za najmlajše. Tako so otrokom približali kolesarstvo, ti so ob tem pridobili prve kolesarske izkušnje in mnogo izmed njih se je posledično vpisalo v društvo. Izkušeni trenerji so jih skozi leta treningov vešče usposabljali, vzgajali in krepili ekipni duh, svoje znanje pa so mladi kolesarji utrjevali na tekmovanjih in s kančkom športne sreče tudi prvi dobri rezultati niso izostali.

Izpostaviti velja še en pomemben dosežek društva, in sicer je bil v tem obdobju ustanovljen Dolenjski kolesarski sklad, v katerega so bili vključeni predstavniki največjih dolenjskih podjetij. Sklad je bil ustanovljen z namenom zbiranja sponzorskih sredstev, kar kaže na to, da je bilo društvo v tem obdobju že dodobra prepoznano kot ugleden in spoštovan akter na športnem področju v dolenjski regiji.

Tudi vrhunska pripravljenost in zmagovita miselnost včasih nista dovolj za zmago, saj je tudi v športu še kako pomemben vsaj kanček športne sreče. To je na svoji koži doživel tudi Sandi Papež, ki je leta 1982 na svetovno prvenstvo v italijansko Perugio odšel visoko motiviran, da doseže še eno vrhunsko uvrstitev. Žal mu je množični padec tik pred ciljem, v katerega je bil udeležen tudi sam, to preprečil. Dirko je zaključil na 37. mestu.

7. julij 1982 za novomeško kolesarstvo pomeni novo prelomnico – takrat 17-letni Sandi Papež na mladinskem balkanskem prvenstvu v Romuniji najprej osvoji zlato v ekipni vožnji (skupaj z Rakonjićem, Pintaričem in Šebenikom), nato pa z izjemno vožnjo in ciljnim šprintom užene vso konkurenco in postane še balkanski prvak v cestni vožnji.

“Novomeški kolesarski klub je del mojega življenja in je zaznamoval vsa moja življenjska obdobja. Od začetka je bila to le otroška igra, nato aktivno ukvarjanje s športom, ki je preraslo v vrhunski šport. Lahko rečem, da sem rasel s klubom, ki je postal eden izmed najbolj prepoznavnih športnih kolektivov v Sloveniji. V čast mi je, da sem po končani športni karieri vodil člansko ekipo kot športni direktor v obdobju, ko je ta dosegala odmevne uspehe v zgodovini kluba. Zelo rad se spominjam »dream teama« iz sezone 2015. Res je bil užitek delati s takimi fanti, od prvega do zadnjega. Bili smo le del mozaika, ki se še vedno sestavlja."

Boštjan Mervar

Novomeško kolesarsko društvo, ki je po umiku generalnega pokrovitelja, podjetja Novoteks, v letu 1981 zopet prevzelo ime Kolesarsko društvo Novo mesto, je tri leta pozneje v želji po finančni stabilnosti in razvoju kolesarstva v regiji pristopilo k ustanovitvi Dolenjskega kolesarskega sklada in iskanju generalnega pokrovitelja. Kljub zagatam in izzivom na finančnem področju tekmovalni in timski duh nista izostala. Tega leta so Novomeščani Brane Bojanc, Branko Novak, Jože Smole in Sandi Papež pod taktirko Ivana Turka premagali vso jugoslovansko konkurenco na državnem prvenstvu v Kranju in postali ekipni državni prvaki v članski konkurenci.

“Zgodovinsko gledano so spremembe stalnica in gibalo razvoja ter človeškega napredka, vmes pa se vedno pojavljajo tudi turbulentna obdobja. Tudi v preteklem petdesetletnem obdobju ni bilo nič drugače, saj navsezadnje živimo v času, ko smo bili priča tako zdravstveni kot še vedno trajajoči vojni krizi v Ukrajini. Gledano s tega vidika je bil šport vedno trden temelj, ki, praviloma, ni nikoli izbiral strani. Od nekdaj je povezoval, nikoli razdruževal. Vedno je gradil, nikoli rušil. In če izpostavimo kolesarstvo, v katerem sem vedno neizmerno užival, je bila ekipa vedno pred posameznikom, in to je vrednota, na katero ne bi smeli nikoli pozabiti. Sam sem sicer velikokrat stal na stopničkah, a nikoli mi ne bi uspelo brez prave ekipe in predanih fantov, s katerimi smo premikali meje jugoslovanskega in slovenskega kolesarstva. Veseli me, da novomeški kolesarski klub, zdaj Kolesarski klub Adria Mobil, vsa ta leta sloni na trdnih stebrih športa, lokalnega ponosa in tudi zanosa prostovoljstva. Čestitke klubu in predvsem vsem akterjem, ki so v pol stoletja dolgi zgodovini motivirano in strokovno klub pripeljali do današnjih dni. Vesel in ponosen sem, da sem bil del te čudovite zgodbe."

Sandi Papež

Pomembna prelomnica v novomeškem kolesarskem društvu je zagotovo leto 1985, saj je klub podpisal pogodbo s Tovarno zdravil Krka o generalnem sponzorstvu. Društvo se je preimenovalo v Kolesarsko društvo Krka in dobilo nov zagon za razvoj svoje dejavnosti. Tega leta je bila društvu zaupana tudi organizacija sicer že 18. balkanskega kolesarskega prvenstva BAKOP, svojo nalogo pa je društvo opravilo z odliko, oziroma če povzamemo zapis iz medijev, je bila »dirka organizirana odlično in brezhibno.« Tudi v tekmovalnem smislu lahko govorimo o presežku, saj je imel ob nepreglednih množicah navijačev ob trasi na dirki največ moči v nogah prav novomeški kolesarski virtuoz Sandi Papež, ki so ga navijači na svojih ramenih ponesli po novomeškem Glavnem trgu. Svoj uspeh je dopolnil še na ekipni dirki, ko sta z Jožetom Smoletom društvu prikolesarila srebro. Med mladinci je izstopal Janez Božič, ki je s svojo ekipo osvojil zlato medaljo.

“Moji kolesarski začetki segajo v leto 2000, ko sem se z dvanajstimi leti pridružil novomeškemu klubu. Skozi najstniška leta sem kolesarsko znanje nabiral v krogu izkušenih trenerjev Kolesarskega kluba Adria Mobil in nato leta 2011 prestopil v špansko ekipo Geox-TMC. V naslednjih letih sem bil član več ekip svetovne serije in doživel veliko lepih in tudi manj prijetnih trenutkov. Vsekakor so vsi najlepši spomini vezani na domači klub, ki mi je skozi celotno kariero stal ob strani. Konec leta 2020 sem zaključil tekmovalno pot in postal športni direktor članske ekipe Adrie Mobil. Upam, da bom s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomagal mladim pri doseganju njihovih sanj."

Marko Kump

Zmagovito obdobje novomeških kolesarjev se je nadaljevalo tudi v letu 1986, ko je bila članska ekipa Krke tako rekoč nepremagljiva – dosegli so zmago na ekipnem državnem prvenstvu v Krškem, Sandi Papež pa je osvojil prvo mesto v cestni dirki v Semiču (na fotografiji). Papež je bil najboljši tudi na 4.000 m na dirkališču in v ciklokrosu, v dirki na točke pa je slavil Branko Bojanc. Svojo vrhunsko pripravljenost so novomeški kolesarji potrdili tudi na 42. mednarodni dirki Po Jugoslaviji, kjer so Jože Smole, Jure Pavlič, Sandi Papež in Srečko Glivar prepričljivo dosegli ekipno zmago.

V letih 1987 in 1988 je Sandi Papež slavil na državnem prvenstvu v ciklokrosu, poleg tega pa je v letu 1988 dosegel tudi pomembno zmago na dirki Po Jugoslaviji, ki je v tem letu štela za A pokal Mednarodne kolesarske zveze UCI. Edini v zgodovini te dirke je Sandi Papež nosil rumeno majico od prve do zadnje etape ter si kot nagrado prislužil nič manj kot – juga!

Novomeško kolesarstvo in zagotovo tudi vidni rezultati naših najboljših kolesarjev so v svoje vrste pritegnili tudi nežnejši spol in tako je v letu 1988 v društvu pričela vrteti pedala tudi ženska ekipa. Predano delo in kakovostni treningi so kmalu obrodili sadove in že leto kasneje so kolesarke Kolesarskega društva Krka v postavi Martina Sajevec, Barbara Gošnik, Marija Krnc in Marjeta Sajevec ekipno osvojile srebrno medaljo, sestri Sajevec pa sta osvojili še srebrno medaljo v vožnji na čas in v ciklokrosu. Na fotografiji je ženska ekipa iz leta 1990 na dirki na Ptuju s trenerjem Francem Bergerjem.

Podelitev pokalov na dirki COPPA DELLE NAZIONI v Citta di Castello v Italiji, leta 1989; za ekipo Jugoslavije so 3. mesto dosegle: Katja Pavlič, Marjeta in Martina Sajevec, Marija Krnc.

Kljub generalnemu sponzorstvu podjetja Krka, d. d., se je kolesarsko društvo še vedno soočalo s precejšnjimi finančnimi izzivi in dilemami, vendar se je tudi tokrat pokazalo, da kjer je volja, je tudi pot. V maju 1988 so namreč organizirali veliko kolesarsko tombolo, z izkupičkom katere so želeli tlakovati pot najboljšim novomeškim kolesarjem v jugoslovanski in svetovni vrh. Več o tem je bilo zapisano v Dolenjskem listu konec aprila 1988.

“V kolesarskem klubu sem leta 2009 začel kot kolesar in dosegel nekaj odličnih rezultatov v mlajših kategorijah. Odločil sem se, da to pot zaključim, in tako sem iz želje po učenju postal mehanik. Lahko rečem, da sem imel najboljšega učitelja, Dejana Riflja. Ponosen sem bil, da sem opravljal to delo in sodeloval z našimi najboljšimi kolesarji. Brez našega kluba danes ne bi bil tu, kjer sem.”

Jan Bevc

Po uspešnem nastopu Jožeta Smoleta in Sandija Papeža na Dirki miru med Prago, Varšavo in Berlinom gredo zasluge prav njima, da je jugoslovanska ekipa izpolnila normo za nastop na olimpijskih igrah v Seulu. Oba kolesarja sta bila tudi v ekipi jugoslovanske reprezentance na OI v Seulu in sta pripomogla k skupnemu 15. mestu v ekipni vožnji. A uspehov v tem letu še ni bilo konec, saj je Jure Robič s svojim vrhunskim nastopom opozoril nase na dirki Po Turčiji, kjer je zasedel odlično tretje mesto.

Vsi vrhunski dosežki Sandija Papeža so botrovali temu, da je bil v reviji Sportske novosti leta 1989 proglašen za najboljšega jugoslovanskega kolesarja sezone.

Svojo vrhunsko pripravljenost, borbenost in motiviranost je odlično pokazal Srečko Glivar, ki je na državnem cestnem kolesarskem prvenstvu na Primorskem v juliju 1989 osvojil 1. mesto v članski konkurenci. Uspeh je dopolnil takrat sedemnajstletni Bogdan Fink, ki je med starejšimi mladinci pometel z vso konkurenco in si priboril zlato medaljo. Razočarala ni niti ženska ekipa, ki je na ekipnem kronometru dosegla izvrstno drugo mesto.

Bogdan Fink se je v zgodovino kolesarstva vpisal z odličnim tretjim mestom na svetovnem mladinskem prvenstvu v Clevelandu v Angliji (zmagovalec je bil Marco Serpellini, Italija, drugouvrščeni pa Igor Dziouba, Sovjetska zveza). S tem dosežkom je bil Fink tudi prvi kolesar, ki je za nekdanjo Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu prikolesaril medaljo. Fink je bil tega leta v Sportskih novostih tudi izbran za najboljšega kolesarja v Jugoslaviji.

Na dirki Po Jugoslaviji leta 1990 je Novomeščanom pripadla kar dvojna zmaga – Sandi Papež je že drugič v karieri na tej dirki osvojil zlato medaljo, Srečko Glivar pa je uspeh dopolnil z odličnim drugim mestom.

“Težko je govoriti o mejnikih in največjih rezultatih novomeškega kolesarskega društva, je pa prav, da omenimo vsaj najodmevnejše. Vsi se strinjamo, da je Papež dal kar velik naboj novomeškemu klubu, in on je tudi razlog, da se je moja generacija odločala za kolesarstvo. Potem so sledile tudi medalje z največjih prvenstev: Fink, Zrimšek, Brajkovič ... Ponosen sem, da sem bil del te zgodbe o uspehu, in tudi sam sem najbolj užival v kolesarstvu, ravno ko sem bil član novomeškega društva. Upam, da se bo trend uspehov nadaljeval še dolgo.”

Gorazd Štangelj

V letu 1991 se je Gorazd Štangelj izkazal kot zelo perspektiven mladi kolesar, saj je med drugim na mladinski dirki Tour de l'Abitibi v Kanadi prepričljivo zmagal. Sportske novosti so ga razglasile za najboljšega kolesarja v Jugoslaviji.